Virgil Iurall
Nazaj na vprašanja

Darilna pogodba ter primer smrti.

Dedno pravo
Vprašano pred 9 meseci
 Spoštovani,

Zanima me naslednje: 

Oseba A ima starša B in C, 
Oseba B ima sina D ki je polbrat osebi A.

Oseba A nima otrok niti partnerice (SAMSKI)

Oseba C podari svojo nepremičnino osebi A. 

Ključno vprašanje:

Kaj se zgodi z nepremičnino, ko oseba A umre (prometna nesreča ali kakršna koli druga smrt) 


Ali se nepremičnina vrne v celoti Osebi C ali ima tudi oseba D kakšno pravico zahtevati kakšen delež ? (lahko kaj rahteva= nujni delež).

Namen je ta, da oseba C in oseba A želijo, da se nepremičnina podari že sedaj. (darilna pogodba overjena pri notarju),  da oseba D ne more zahtevati kakršnega deleža te nepremičnine.

Za odgovor se vam že v naprej zahvaljujem.

Lp Gašper


Vprašano 20 junij 2022, 16:47
Gašper
Gašper

Komentarji na vprašanje

Komentarji služijo za dodatna pojasnila/vprašanja glede samega vprašanja.

V kolikor želite objaviti komentar, se je potrebno prijaviti oz. registrirati.

Št. odgovorov: 2

Na vprašanja lahko odgovarjajo samo pravniki, ki so bili preverjeni s strani Virgila.

0
Spoštovani,
v primeru, da oseba A umre, potem dedujeta B in C, vsak polovico (če ni oporoke). Ker oseba A nima potomcev in zakonca, potem v tem primeru deduje drugi dedni red, torej starši osebe A. Na podlagi navedenega B in C osebo D izključita iz dedovanja - D bi dedoval le v primeru, če B ali C ne dedujeta - tako bi potekalo zakonito dedovanje, če A ne sestavi oporoke. 

Nujni delež posega v svobodo testiranja, vendar pa oseba D ni absolutni nujni dedič osebe A, temveč relativni dedič, kar pomeni, da lahko nujni delež uveljavlja le pod pogojem, da je trajno nezmožen za delo in nima potrebnih sredstev za življenje. Njegov delež znaša 1/3 zakonitega deleža.

Oseba D bi lahko potencialno zahtevala vrnitev darila (nepremičnine)  kot darila med živimi, če bi oseba A prekoračila vrednost razpoložljivega deleža zapuščine - če bi se zaradi tega korenito zmanjšal nujni delež (če bi bila do njega sploh upravičena).

Ob določenih pogojih je mogoče razdediniti osebo, ki ima pravico do nujnega deleža z razdedinjenjem v primerih, da je oseba D hujše kršila zakonite ali moralne dolžnosti do osebe A, storila naklepno hudo kaznivo dejanje do A ali pa se je vdala brezdelju in nepoštenemu življenju. Pogoj za veljavnost razdedinjena je, da zapustnik določi razdedinjenje v oporoki na jasen način (=torej, sestaviti mora oporoko in jasno izraziti, da želi osebo D razdediniti ter opisati razloge).

Poleg navednega imate možnost sestaviti tudi kakšno izmed dedn

Lep pozdrav.
Odgovorjeno 20 junij 2022, 22:20
Gašper
Katarina Filipčič
Sodniški pripravnik

Komentarji

V kolikor želite objaviti komentar, se je potrebno prijaviti oz. registrirati.
0
Spoštovani,
v primeru, da oseba A umre, potem dedujeta B in C, vsak polovico (če ni oporoke). Ker oseba A nima potomcev in zakonca, potem v tem primeru deduje drugi dedni red, torej starši osebe A. Na podlagi navedenega B in C osebo D izključita iz dedovanja - D bi dedoval le v primeru, če B ali C ne dedujeta - tako bi potekalo zakonito dedovanje, če A ne sestavi oporoke. 

Nujni delež posega v svobodo testiranja, vendar pa oseba D ni absolutni nujni dedič osebe A, temveč relativni dedič, kar pomeni, da lahko nujni delež uveljavlja le pod pogojem, da je trajno nezmožen za delo in nima potrebnih sredstev za življenje. Njegov delež znaša 1/3 zakonitega deleža.

Oseba D bi lahko potencialno zahtevala vrnitev darila (nepremičnine)  kot darila med živimi, če bi oseba A prekoračila vrednost razpoložljivega deleža zapuščine - če bi se zaradi tega korenito zmanjšal nujni delež (če bi bila do njega sploh upravičena).

Ob določenih pogojih je mogoče razdediniti osebo, ki ima pravico do nujnega deleža z razdedinjenjem v primerih, da je oseba D hujše kršila zakonite ali moralne dolžnosti do osebe A, storila naklepno hudo kaznivo dejanje do A ali pa se je vdala brezdelju in nepoštenemu življenju. Pogoj za veljavnost razdedinjena je, da zapustnik določi razdedinjenje v oporoki na jasen način (=torej, sestaviti mora oporoko in jasno izraziti, da želi osebo D razdediniti ter opisati razloge).

Poleg navednega imate možnost sestaviti tudi kakšno izmed dednopravnih pogodb, ki jih predvideva zakon:
- izročilna pogodba: izročitelj se zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje (ki ga ima v trenutku sklenitve pogodbe) svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem;
- pogodba o dosmrtnem preživljanju: preživljalec se zaveže, da bo preživljal preživljanca ali koga drugega, preživljanec pa izjavi, da preživljalcu zapušča premoženje, s tem da je njegova izročitev odložena do preživljančeve smrti;
- pogodba o preužitku: preužitkar se zaveže, da bo na prevzemnika prenesel lastninsko pravico na svojem premoženju, prevzemnik pa se zaveže, da bo preužitkarju ali komu drugemu do smrti nudil določene dajatve in storitve;
- darilna pogodba za primer smrti: darovalec se zaveže na obdarjenca neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa se s tem strinja, pri čemer se pogodba izpolni po darovalčevi smrti;
- sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju: sporazum med prednikom in potomcem ali zakoncem prednika o odpovedi dediščini, ki bi šla potomcu  oziroma zakoncu po prednikovi smrti.
 
Lep pozdrav.
Odgovorjeno 20 junij 2022, 22:20
Gašper
Katarina Filipčič
Sodniški pripravnik

Komentarji

V kolikor želite objaviti komentar, se je potrebno prijaviti oz. registrirati.