Virgil Iurall
Nazaj na vprašanja

Izsiljevanje z grožnjo povzročitve finančne škode

Gospodarsko pravo
Vprašano pred 10 meseci
Pozdravljeni!
Imam primer, ko mi je partner oz. družbenik v skupnem podjetju ni dal pristanka za mojo zamenjavo oz. odstop z mesta direktorja oz. je hotel to doseči z izsiljevanjem - pod pogojem , da mu plačam znesek v višini 1.500 EUR. Ker na izsiljevanje nisem pristal, se nisem mogel prijaviti na zavodu za zaposlovanje oz. sem to lahko storil šele po 6 tednih, ko sem zadevo z mojo zamenjavo z mesta direktorja uredil po redni pravni poti. Zaradi tega sem bil za 6 tednov brez prihodkov oz. "brez statusa". Je taka namerna povzročitev finančne škode pravno utemeljena za tožbo za povrnitev nastale škode. 
Menjava direktorja je možna takoj, če se strinjata oba družbenika. Ker to ni bilo možno, je bilo zreba sklicati redno skupščino - ob upoštevanju zakonitih rokov za sklic in izpeljavo skupšcine... Kljub pozivom, naj mi ne povzroča osebne škode, se na moje predloge ni odzival.
Vprašano 05 maj 2022, 16:27
Vili
Vili

Komentarji na vprašanje

Komentarji služijo za dodatna pojasnila/vprašanja glede samega vprašanja.

V kolikor želite objaviti komentar, se je potrebno prijaviti oz. registrirati.

Št. odgovorov: 1

Na vprašanja lahko odgovarjajo samo pravniki, ki so bili preverjeni s strani Virgila.

1
Spoštovani,
 
odškodninsko odgovornost ureja Obligacijski zakonik:
 
 
Poenostavljeno, za primer odgovora na vaše vprašanje, je za podajo odškodninske odgovornosti posameznika potrebno, da so kumulativno/skupaj podane vse 4 spodaj navedene predpostavke odškodninske odgovornosti:
 
> protipravno dejanje (da nekdo stori nekaj, kar ni dovoljeno oz. ne stori nečesa, kar bi moral);
> krivda (da protipravno dejanje naredi z namenom, da bi ga storil oz. da do tega pride iz razloga malomarnosti);
> nastanek škode (kar vi zatrjujete, da vam je nastalo); in
> vzročna zveza med protipravnim dejanjem in škodo (to pomeni, da je nedovoljena aktivnost pripeljala do škode, ne pa drugi dogodek, ki bi se zgodil vmes).
 
Protipravno dejanje lahko predstavlja tudi kršitev pogodbene obveznosti, pri čemer so v takih primerih pravila malenkost drugačna, vendar to ni relevantno v vašem primeru-za potrebo tega odgovora domnevam namreč, da nista imela sklenjenega dogovora/pogodbe, da se bo vaš družbenih strinjal z vašim odstopom iz direktorskega mesta, v kolikor bi se vi za to odločili. Če se motim, mi prosim sporočite v komentarju.
 
Menim, da v vašem primeru ni podana že prva predpostavka odškodninske odgovornosti, t.j. ni protipravnega dejanja. Namreč, če ni bilo dogovora/pogodbe, kot zgoraj omenjeno, zakon vašega družbenika ne zavezuje k temu, da bi se moral strinjati z vašo željo, da takoj odstopite kot direktor.
 
Če ni podana ta predpostavka (ali katera druga od štirih) ni odškodninske odgovornosti.
 
Drži sicer, da izsiljevanje ni dovoljeno, je moralno nesprejemljivo in da izkoriščanje drugega za lastno korist bi lahko predstavljajo protipravno dejanje. Vendar, tako izsiljevanje bi bilo potrebno v morebitnem sodnem postopku dokazati, vključno s krivdnim namenom okoristiti se. Moje izkušnje pravijo, da je to težko in vprašanje se postavlja, če koristi (povračilo škode) odtehta tveganje (stroške in % možnosti uspeha).
 
Osebno se v tak postopek ne bi spustil. Vendar je res, da je za boljši odgovor na vaše vprašanje potreben natančen pogovor o vseh okoliščinah vašega primera. Če želite, lahko z mano rezevirate posvet za natančen pogovor o vseh okoliščinah in možnostih vašega primera, kar ni možno razščistiti tukaj pisno. Lahko pa se obrnete na IURALL ekipo na podpora@iurall.com, da vam pridobijo mnenje/ponudbe izkušenih odvetnikov na tem področju.
 
Srečno!
Odgovorjeno 05 maj 2022, 22:07
Vili
Primož Rojac, LL.M.
Pravnik

Komentarji

Hvala za analitičen odgovor. Strinjam se, da je rizik glede uspešnosti tožbe in ves spremljajoči stres breme, ki ga je potrebno pretehtati. Bom premislil kako nsprej. Lep pozdrav! Vili Jerenec-Vili 2022-05-08 02:17:05
V kolikor želite objaviti komentar, se je potrebno prijaviti oz. registrirati.