Virgil Iurall
Nazaj na vprašanja

Objava izdelka pod pogoji s katerimi se (so)avtor ne strinja

Obligacijsko pravo
Vprašano pred 2 meseci
Oseba A je v sodelovanju z osebo B izdelala video spot. Oseba B je objavila video na svojem instagram profilu pod pogoji s katerimi se oseba A ne strinja. Oseba A je hotela objavo videa kot "joint post" na Instagramu, ampak oseba B je objavila video kot lastni izdelek.

Za projekt osebi nista podpisali nobene pogodbe, obstaja le korespondenca po e-mailu in sms-ih. V njih je razvidno na katerem aspektu videa je delala vsaka oseba in kaksne pogoje za objavo zelita. Za dokaz avtorstva osebe A je na koncu videa objavljeno njeno ime. Ima tudi izvorne dokumente, katere je ustvarila in so potrebni za izdelavo (renderanje) objavljenega videa. 

Ali oseba A lahko tozi osebo B za priznanje so-avtorstva na Instagramu (joint post), umaknitev objave ali odskodnino? Ali brez kakrsnekoli pogodbe to ni mogoce?
Vprašano 29 december 2022, 8:18
Blaz
Blaz

Komentarji na vprašanje

Komentarji služijo za dodatna pojasnila/vprašanja glede samega vprašanja.

V kolikor želite objaviti komentar, se je potrebno prijaviti oz. registrirati.

Št. odgovorov: 1

Na vprašanja lahko odgovarjajo samo pravniki, ki so bili preverjeni s strani Virgila.

0
Spoštovani,
 
v primeru, ki ga opisujete, gre za avtorsko delo, ki je varovano po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah.
 
Za nastanek avtorske pravice in posledično njeno varovanje na podlagi omenjenega zakona, ni potrebna sklenitev pogodbe ali drugo formalno dejanje; pravica nastane avtomatično ob nastanku stvaritve oz. avtorskega dela.
 
Seveda pa vsakršna pisna korespondenca oz. dogovor pomaga pri določanju tega, kaj sta bila soavtorja dogovorjena.
 
Iz navedenega (in spodaj povzetih pravic avtorja, katera vam pripenjam iz zgoraj omenjenega zakona) izhaja pritrdilen odgovor na vaša vprašanja, da je možno zahtevati priznanje so-avtorstva in tudi umaknitev objave. Vprašanje odškodnine je bolj kompleksno, ena izmed štirih predpostavka pa je nastanek škode tako, da se najprej zastavlja vprašanje, kakšna škoda je osebi A nastala?
 
Predlagam, da na podlagi tega znanja oseba A od osebe B zahteva priznanje so-avtorstva oz. umaknitev objave, po želji. V primeru negativnega odgovora, velja pogledati še v vprašanje odškodnine ter morebitnih drugih nadomestil, vendar bo za to potrebna osebna obravnava pri pravnem strokovnjaku, do katerega vam lahko pomagam. Postavlja pa se vprašanje, ali bo to ekonomično.
 
Srečno.
 
Ostajam vam na voljo.
 
Lep pozdrav,
Primož
 
+++
 

AVTORSKA PRAVICA

1. pododdelek

SPLOŠNO

Izvor pravice

14. člen

Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela.

Vsebina avtorske pravice

15. člen

Avtorska pravica je enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorja).

2. pododdelek

MORALNE AVTORSKE PRAVICE

Vsebina

16. člen

Moralne avtorske pravice varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela.

Pravica prve objave

17. člen

Avtor ima izključno pravico odločiti, ali, kdaj in kako bo njegovo delo prvič objavljeno.

Pravica priznanja avtorstva

18. člen

(1) Avtor ima izključno pravico do priznanja avtorstva na svojem delu.

(2) Avtor lahko določi, ali naj se pri objavi dela navede njegovo avtorstvo in s kakšno oznako.

Pravica spoštovanja dela

19. člen

Avtor ima izključno pravico, da se upre skazitvi in vsakemu drugemu posegu v svoje delo ali vsaki uporabi svojega dela, če bi ti posegi ali ta uporaba lahko okrnili njegovo osebnost.

Pravica skesanja

20. člen

(1) Avtor ima izključno pravico, da do imetnika materialne avtorske pravice slednjo prekliče, če ima za to resne moralne razloge in če predhodno imetniku povrne škodo, ki mu s tem nastane.

(2) Z uveljavitvijo pravice skesanja materialna avtorska pravica imetnika ugasne.

(3) Avtor mora imetniku povrniti primerno odškodnino. Imetnik mora v treh mesecih od prejema preklica sporočiti avtorju obseg svoje škode. Če tega ne stori, učinkuje pravica skesanja s potekom tega roka.

(4) Če želi avtor kasneje ponovno prenesti materialne avtorske pravice na svojem delu, mora v desetih letih po uveljavitvi pravice skesanja ta prenos prednostno in pod prejšnjimi pogoji ponuditi prvotnemu imetniku.

(5) Določbe tega člena ne veljajo za računalniške programe, avdiovizualna dela in baze podatkov.

3. pododdelek

MATERIALNE AVTORSKE PRAVICE

Vsebina

21. člen

(1) Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela.

(2) Če ni s tem zakonom drugače določeno, je uporaba avtorskega dela dopustna le, če je avtor v skladu s tem zakonom in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico.

Materialne avtorske pravice

22. člen

(1) Uporaba dela v telesni obliki obsega zlasti pravico reproduciranja (23. člen).

(2) Uporaba dela v netelesni obliki (priobčitev javnosti) obsega zlasti naslednje pravice:
1.      pravico javnega izvajanja (26. člen);
2.      pravico javnega prenašanja (27. člen);
3.      pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami (28. člen);
4.      pravico javnega prikazovanja (29. člen);
5.      pravico radiodifuznega oddajanja (30. člen);
6.      pravico radiodifuzne retransmisije (31. člen);
7.      pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja (32. člen);
8.      pravico dajanja na voljo javnosti (32.a člen).

(3) Uporaba dela v spremenjeni obliki obsega zlasti naslednje pravice:
1.      pravico predelave (33. člen);
2.      pravico avdiovizualne priredbe (104. člen).

(4) Uporaba primerkov avtorskega dela obsega naslednji pravici:
1.      pravico distribuiranja (24. člen);
2.      pravico dajanja v najem (25. člen).

Pravica reproduciranja

23. člen

(1) Pravica reproduciranja je izključna pravica, da se delo fiksira na materialnem nosilcu ali drugem primerku, in sicer neposredno ali posredno, začasno ali trajno, delno ali v celoti ter s kakršnimkoli sredstvom ali v katerikoli obliki.

(2) Delo se reproducira zlasti v obliki grafičnega razmnoževanja, tridimenzionalnega razmnoževanja, zgraditve oziroma izvedbe arhitekturnega objekta, fotografiranja, tonskega ali vizualnega snemanja ter shranitve v elektronski obliki.

Pravica distribuiranja

24. člen

(1) Pravica distribuiranja je izključna pravica, da se izvirnik ali primerki dela dajo v promet s prodajo ali drugačno obliko prenosa lastninske pravice ali s tem namenom ponudijo javnosti.

(2) Pravica distribuiranja obsega tudi izključno pravico, da se primerki dela uvozijo v določeno državo zaradi nadaljnjega distribuiranja, ne glede na to, če so bili izdelani zakonito ali ne.

Pravica dajanja v najem

25. člen

(1) Pravica dajanja v najem je izključna pravica, da se izvirnik ali primerki dela dajejo v rabo za določen čas ter za neposredno ali posredno gospodarsko korist.

(2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rabo:
1.      arhitekturnih objektov;
2.      izvirnikov ali primerkov del uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
3.      izvirnikov ali primerkov del zaradi javne priobčitve;
4.      zaradi vpogleda na kraju samem;
5.      v okviru delovnega razmerja, če je raba namenjena izključno za izpolnjevanje obveznosti iz tega razmerja.

Pravica javnega izvajanja

26. člen

Pravica javnega izvajanja obsega izključne pravice, da se:
1.      delo s področja književnosti javno recitira z živo izvedbo (pravica javnega recitiranja);
2.      glasbeno delo priobči javnosti z živo izvedbo (pravica javnega glasbenega izvajanja);
3.      delo priobči javnosti z odrsko uprizoritvijo (pravica javnega uprizarjanja).

Pravica javnega prenašanja

27. člen

Pravica javnega prenašanja je izključna pravica, da se recitacije, izvedbe ali uprizoritve dela prenašajo po zvočniku, zaslonu ali podobni napravi zunaj prvotnega prostora ali kraja.

Pravica javnega predvajanja s fonogrami in videogrami

28. člen

Pravica javnega predvajanja s fonogrami in videogrami je izključna pravica, da se recitacije, izvedbe ali uprizoritve dela, ki so posnete na fonograme ali videograme, priobčijo javnosti.

Pravica javnega prikazovanja

29. člen

Pravica javnega prikazovanja je izključna pravica, da se s tehničnimi sredstvi priobči javnosti avdiovizualno delo ali delo s področij fotografije, likovne umetnosti, arhitekture, urbanizma, uporabne umetnosti, industrijskega oblikovanja, kartografije in predstavitev znanstvene ali tehnične narave.

Pravica radiodifuznega oddajanja

30. člen

(1) Pravica radiodifuznega oddajanja je izključna pravica, da se delo priobči javnosti s pomočjo radijskih ali televizijskih programskih signalov, namenjenih javnosti, in sicer brezžično (vključno s satelitom) ali po žici (vključno s kablom ali mikrovalovnim sistemom).

(2) Priobčitev javnosti po satelitu iz prejšnjega odstavka je podana, kadar se pod nadzorom in odgovornostjo RTV organizacije pošiljajo programski signali, namenjeni javnosti, v neprekinjeno komunikacijsko verigo, ki vodi k satelitu in nazaj na zemljo.

(3) Če so programski signali kodirani, se šteje, da je prišlo do priobčitve javnosti v smislu prejšnjega odstavka pod pogojem, da so s strani RTV organizacije ali z njenim soglasjem javnosti zagotovljena sredstva za dekodiranje.

Pravica radiodifuzne retransmisije

31. člen

(1) Pravica radiodifuzne retransmisije je izključna pravica do sočasnega, nespremenjenega in neskrajšanega nadaljnjega oddajanja prvotno radiodifuzno oddajanih programskih signalov z delom, če to retransmisijo izvaja druga oseba od prvotne RTV organizacije (operater retransmisije), ne glede na to, kako ta operater pridobi od nje programske signale za ta namen.

(2) Prvotno oddajanje prek spleta (interneta) se ne šteje za radiodifuzno retransmisijo. Kot radiodifuzna retransmisija pa se šteje retransmisija prek storitve dostopa do interneta, kadar ta poteka v upravljanem okolju, v katerem operater retransmisije zagotavlja varno retransmisijo izključno upravičenim uporabnikom.

(3) Kot radiodifuzna retransmisija se šteje tudi priobčitev javnosti, kadar RTV organizacija prvotno in brez dostopa javnosti prenaša svoje programske signale operaterju retransmisije, ki ni RTV organizacija (neposredno oddajanje), ta pa jih retransmitira javnosti. Šteje se, da RTV organizacija in operater retransmisije pri tem sodelujeta v enotnem dejanju priobčitve javnosti, za katerega morata vsak zase glede na svoj prispevek pridobiti dovoljenje avtorja.

Pravica sekundarnega radiodifuznega oddajanja

32. člen

Pravica sekundarnega radiodifuznega oddajanja je izključna pravica, da se priobči javnosti neko radiodifuzno oddajano delo po zvočniku, zaslonu ali podobni napravi.

Pravica dajanja na voljo javnosti

32.a člen

Pravica dajanja na voljo javnosti je izključna pravica, da se po žici ali brezžično, delo naredi dostopno javnosti na način, ki omogoča posameznikom dostop do njega s kraja in v času, ki ju sami izberejo.

Pravica predelave

33. člen

(1) Pravica predelave je izključna pravica, da se neko prvotno delo prevede, odrsko priredi, glasbeno aranžira, spremeni ali kako drugače predela.

(2) Pravica iz prejšnjega odstavka se nanaša tudi na primere, ko se prvotno delo v nespremenjeni obliki vključi ali vgradi v novo delo.

(3) Avtor prvotnega dela obdrži izključno pravico do uporabe svojega dela v predelani obliki, če ni s tem zakonom ali s pogodbo drugače določeno.

4. pododdelek

DRUGE PRAVICE AVTORJA

Pravica dostopa in izročitve

34. člen

(1) Avtor ima pravico dostopa k izvirniku ali primerku svojega dela, ki je v posesti drugega, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravice reproduciranja ali pravice predelave dela in če to ne nasprotuje posestnikovim upravičenim interesom.

(2) Avtor lahko zahteva od posestnika izročitev izvirnika likovnega ali fotografskega dela zaradi njegovega razstavljanja v Republiki Sloveniji, če za to izkaže močnejši interes.

(3) Izročitev izvirnika po prejšnjem odstavku se lahko pogojuje s položitvijo zadostne varščine ali s sklenitvijo zavarovanja v višini tržne vrednosti izvirnika.

(4) Avtor mora poskrbeti za dostop in razstavljanje s čim manj nevšečnostmi za posestnika ter na svoje stroške. V primeru poškodovanja izvirnika ali primerka dela odgovarja avtor ne glede na krivdo.

Sledna pravica

35. člen

(1) Če je izvirnik likovnega dela po prvi odsvojitvi s strani avtorja ponovno prodan, ima avtor pravico biti o tem obveščen in pravico do nadomestila v obsegu, ki je določen v tem členu, pod pogojem, da se prodajalec, kupec ali posrednik ukvarja s trženjem umetnin, kot so prodajni saloni, galerije in organizatorji dražb.

(2) Za obveznosti iz prejšnjega odstavka so prodajalec, kupec in posrednik solidarno zavezani.

(3) Izvirniki likovnih del po prvem odstavku tega člena so izvirna dela likovne umetnosti, kot so slike, kolaži, risbe, grafike, fotografije, kipi, tapiserije, stvaritve v keramiki ali steklu in podobno, ki jih ustvari avtor sam ali gre za reprodukcije teh del, ki se štejejo za izvirnike. Reprodukcije del se štejejo za izvirnike, če so izdelane v omejenem številu in jih je ustvaril ali odobril sam avtor, ki jih praviloma tudi oštevilči in podpiše.

(4) Nadomestilo iz naslova sledne pravice se plačuje v odstotku od maloprodajne cene izvirnika brez javnih dajatev.

(5) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka, ki ne sme preseči 12.500 eurov, znaša:
1.      4% od cene do 50.000 eurov;
2.      3% od deleža cene nad 50.000 eurov in do 200.000 eurov;
3.      1% od deleža cene nad 200.000 eurov in do 350.000 eurov;
4.      0,5% od deleža cene nad 350.000 eurov in do 500.000 eurov;
5.      0,25% od deleža cene nad 500.000 eurov.

(6) Sledna pravica ne more biti predmet odpovedi, razpolaganja med živimi in izvršbe.

Pravica javnega posojanja

36. člen

(1) Pravica javnega posojanja je pravica do ustreznega nadomestila v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02 – ZUJIK), kadar se daje izvirnik ali primerek dela v rabo za določen čas, brez neposredne ali posredne gospodarske koristi in če poteka prek organizacije, ki izvaja to dejavnost kot javno službo.

(2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rabo:
1.      izvirnikov ali primerkov knjižničnega gradiva v nacionalni, šolskih in visokošolskih ter specialnih knjižnicah;
2.      arhitekturnih objektov;
3.      izvirnikov ali primerkov del uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
4.      izvirnikov ali primerkov del zaradi javne priobčitve;
5.      zaradi vpogleda del na kraju samem v organizaciji ali za posojanje med organizacijami;
6.      v okviru delovnega razmerja, če je raba namenjena izključno za izpolnjevanje obveznosti iz tega razmerja.

(3) Javno posojanje izvirnikov ali primerkov računalniških programov in baz podatkov je izključna pravica njihovega avtorja.

Pravica do nadomestila

37. člen

(1) Avtor ima pravico do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje in za fotokopiranje svojega dela, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe iz 50. člena tega zakona.

(2) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka za tonsko in vizualno snemanje se plačuje:
1.      pri prvi prodaji ali uvozu novih naprav za tonsko in vizualno snemanje, in
2.      pri prvi prodaji ali uvozu novih praznih nosilcev zvoka ali slike.

(3) Nadomestilo iz prvega odstavka tega člena za fotokopiranje se plačuje:
1.      pri prvi prodaji ali uvozu novih naprav za fotokopiranje, in
2.      od fotokopij, narejenih za prodajo, in sicer mesečno glede na njihovo verjetno število.

(4) Za namen tega zakona se kot uvoz šteje sprostitev blaga v prost promet v skladu s carinskimi predpisi Evropske skupnosti ter vsak vnos na ozemlje Republike Slovenije iz drugih držav članic Evropske unije.

(5) S fotokopiranjem po tem členu so izenačene druge podobne tehnike reproduciranja, z napravami za tonsko in vizualno snemanje so izenačene druge naprave, ki omogočajo isti učinek.

(6) Pravica nadomestila iz prvega odstavka tega člena ne more biti predmet odpovedi, razpolaganja med živimi in izvršbe.

Zavezanci

38. člen

(1) Zavezanci nadomestila iz prejšnjega člena so: proizvajalci naprav za tonsko in vizualno snemanje, proizvajalci naprav za fotokopiranje, proizvajalci praznih nosilcev zvoka ali slike ter imetniki naprav, ki ponujajo odplačno fotokopiranje. Poleg proizvajalcev so solidarno zavezani tudi uvozniki naprav in nosilcev, razen če je uvoz namenjen za privatno in nekomercialno uporabo kot del njihove osebne prtljage.

(2) Proizvajalci iz prejšnjega dostavka niso zavezanci nadomestila za tiste naprave oziroma nosilce, ki jih izvažajo.

(3) Zavezanci iz prvega odstavka tega člena niso zavezanci nadomestila za tiste naprave oziroma nosilce, ki jih prvič prodajo ali uvozijo za:
1.      komercialno reproduciranje avtorskih del, pri katerem je treba pridobiti dovoljenje imetnikov pravic, ali
2.      reproduciranje avtorskih del v korist invalidnih oseb, če je neposredno povezano z njihovo invalidnostjo.
 
Odgovorjeno 30 december 2022, 11:20
Blaz
Primož Rojac, LL.M.
Pravnik

Komentarji

V kolikor želite objaviti komentar, se je potrebno prijaviti oz. registrirati.