Spoštovani g. Vili,
Hvala za vaše vprašanje.
Sodišče ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih stranke predlagajo v postopku. So pa stranke dolžne predlagati dokaze, za svoje navedbe.
Kaj to pomeni?
Da morate sodišču jasno povedati svoje navedbe in predlagati dokaze, ter kako le-ti navedbe dokazujejo oz. potrjujejo. To lahko navedete v vlogi ali ustno na zapisnik, na naroku. Pri tem pa velja omejitev, da so stranke dolžne podati vse svoje navedbe in predlagati dokaze pred začetkom glavne obravnave sicer nastopi t.i. imenova prekluzija, nove navedbe in dokazi niso več dovoljeni.
V kolikor sodišče ne izvede določenega dokaza, bo moralo v sodbi pojasniti, zakaj tega ni storilo. Če menite, da to vpliva na ugotovitev dejanskega stanja, je to zakonit pritožbeni razlog in ga boste lahko uveljavljali v pritožbi zoper sodno odločitev. Če pa sodišče zavrne dokazni predlog ker je prepozen, zaradi t.i prekluzije, pa to lahko stori.
Izjema od prekluzije je, če bi se tekom postopka izkazalo kakšno novo dejstvo ali okoliščina, za katero stranke prej niso vedle ali niso mogle vedeti, pa je potrebno jih dodatno raziskati.
Odgovor na vaše vprašanje tako je, sodišču morate predlagati, da naredi omenjena poizvedbe ter pojasniti, kaj bo s tem dokazano in kako bo to vplivalo na odločitev v postopku. Če ste prepozni in je že nastopila prekluzija, morate sodišču predhodno dokazati, da je tekom postopka prišlo do novih dejstev in okoliščin, ki opravičujejo izvedbo novega, »poznega« dokaznega predloga oz. poizvedbe.
Omenjeno pa načeloma ni predmet novega postopka ampak se izvaja vse v istem postopku. Razen v kolikor bi šlo za vsebinsko drugačno vprašanje.
Glede izločitve sodnice pa težko komentiram, ker ne poznam okoliščin. Potrebno je dokazati utemljen razlog za izločitev, le-te pa določa Zakon o pravdnem postopku v 70. členu, ki pravi:
70. člen
Sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške funkcije:
1. če je sam stranka, njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, če je s stranko v razmerju soupravičenca, sozavezanca ali regresnega zavezanca ali če je bil v isti zadevi zaslišan kot priča ali izvedenec;
2. če je stalno ali začasno zaposlen pri stranki ali če je družbenik v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditni družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo ali tihi družbenik v tihi družbi, ki je stranka v postopku;
3. če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do četrtega kolena, ali če je z njim v zakonu ali v svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne;
4. če je skrbnik, posvojitelj ali posvojenec stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca;
5. če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom;
6. če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
In nadalje Zakon o pravdnem postopku določa postopek:
72. člen
Izločitev lahko zahtevajo tudi stranke.
Stranka mora zahtevati izločitev sodnika oziroma sodnika porotnika, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe.
Stranka lahko zahteva izločitev le poimensko določenega sodnika ali sodnika porotnika, ki postopa v zadevi.
Stranka mora v zahtevi navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.
Za zahtevo za izločitev se ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nerazumljivih in nepopolnih vlog v popravo oziroma dopolnitev.
Prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata.
Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni posebne pritožbe.
