Imate pravno vprašanje?

Kupili smo stanovanje v bloku in želimo uporabljati solastniški vrt. Sostanovalci v bloku so si vrt že razdelili po načelu kdor prej pride prej melje in ni praznega prostora oziroma ni določeno (vsaj mi ne vemo) kateri del vrta pripada k našemu stanovanju. Prav tako je s kotlovnico, ki jo je s svojimi drvi zasedel eden od stanovalcev, mi pa ravno tako potrebujemo prostor za drva in želimo uporabljati svoj del. Smo 13,3729% solastniki skupnih prostorov. Kakšne so naše pravice do uporabe skupnih prostorov in kako jih lahko uveljavimo?

Pozdrav.Če prav razumem,da je to možno, dobiti uporabnino objekta za pet let nazaj od dneva vloge za to--torej recimo-od danes in za nazaj do leta 2017,je pa še nekaj,kaj če se solastnica odreče svoji polovici,--podari hčerki,ko bo uvidela da hočem uporabnino, -zaenkrat je še njena,kako je potem s to zadevo.PozdravPavel

PozdravSem solastnik polovice manjše kmetije,v kateri živi in jo v celoti uporablja solastnica v katero se je brez mojega soglasja vselila pred 30 leti.Nekje sem slišal ,da lahko zahtevam uporabnino ali najemnino za koriščenja celega objekta za 5 let nazaj,da ga je uporabljala to vem,saj živim nedaleč stran.V stvari gre za to,ali mi uporabnina pripada in če mi, ali take zadeve zastopate tudi na sodišču.PozdravPavel Jerebič

Hči je imela v najemu prostor, od prijateljice, ki je šla na porodniško. V njem se je pripravljala za diplomo. Vadila je na modelih pedikuro, manikuro, nohte, maderoterapijo.... Tridesetega devetega je diplomirala in obvestila prijateljico, da ji plača še za naslednji mesec potem pa se bo zaposlila. Isti dan prijateljica, zamenja ključavnico in ji onemogočila dostop do njenih stvari, ki so ostali v prostoru. Začne jo izsiljevat, da ji mora poleg že plačanih 300 eu za prostor, dati še 600eu, če hoče, da ji vrne stvari, ki so ostale v prostoru. V njem je meddrugim ostal tudi osebni dokument v brezrokavniku, ki ga je uporabljala. Prosim za pravni nasvet kako postopati, da se zadeva čim prej reši.

Spoštovani,V Aktu o oblikovanju etažne lastnine (stanovanjske stabe) je zapisano, da so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne njihovim solastninskim deležem, razen v primerih:a) [...]b) streho uporabljata in upravljata etažna lastnika posameznih delov stavbe, označenih z identifikatorjem št. 2 in 3, katera sta dolžna tudi nositi vse stroške njenega investicijskega in tekočega vzdrževanja, in sicer vsak do ene polovice, s tem da lahko lastnik posameznega dela stavbe, označenega z identifikatorjem št. 1 na strehi namesti svojo anteno,c) [...].Del stavbe št. 1 se nahaja v pritličju, dela stavbe št. 2 in 3 pa oba tako v prvem kot v drugem (podstrešnem) nadstropju.Ali je možno tako določbo v omenjenem aktu izpodbijati?Akt je bil sestavljen leta 2004. Sama sem kupila stanovanje, to je del stavbe št. 3, leta 2016. Z določbo nisem bila seznanjena. Nedavno mi je akt izročil lastnik dela stavbe št. 1, ker streha pušča in ne želi kriti stroškov popravila. Akt je podpisala takratna lastnica celotne stanovanjske stavbe, ki je nato vse tri dele prodala. Omenjena določba je bila očitno vključena na željo takrat bodočega lastnika dela stavbe št. 1. Sam mi je namreč omenil, da je določba posledica dejstva, da se ni strinjal s postavitvijo strešnega okna (ki je v delu stavbe št. 2, sama pa strešnega okna sploh nimam).Vnaprej hvala za vaš odgovor in lep pozdrav.Vanja

Na kompleksu, ki ga sestavljajo 4 zemljišča, je 7 lastnikov (po dedovanju), vsi na vsem. Za lažje upravljanje s temi nepremičninami bi nekaj solastnikov želelo nepremičnino prodati, vsaj eden pa se ne želi o ničemer niti pogovarjati, še manj plačati, torej ni mogoče računati na njegovo soglasje v postopkih. Na kompleksu je treba najprej urediti zunanjo mejo, saj še ni urejena. V nadaljevanju bi nekateri želeli ustrezno parcelacijo, da torej dobi vsak svoj, ustrezno velik del, s katerim lahko samostojno upravlja. Tu je še predkupna pravica države na enem od zemljišč in dejstvo, da ima eden od solastnikov delno odvzeto poslovno sposobnost (delni odvzem poslovne sposobnosti na področju sodnih, upravnih indrugih uradnih postopkov)... Skratka, kar nekaj neugodnih okoliščin. Zavedamo se, da to pomeni kar veliko postopkov in s tem povezanih stroškov ter da najverjetneje sporazumna razdelitev zaradi nepripravljenosti posameznikov za participacijo ni izvedljiva. Nekaj solastnikov nas razmišlja, da bi vse skupaj predali sodišču, torej vložili vlogo za sodno delitev solastnine. Če prav razumem, sodišče izpelje postopek tako, da vsak solastnik dobi ustrezen delež - bodisi nepremičnine v naravi ali pa tako, da se izvede prodaja nepremičnine in vsak dobi ustrezen delež kupnine. Stroški postopka se razdelijo med vse solastnike, glede na njihove deleže. Ker bi bila v  konkretnem primeru parcelacija precej zahtevna, dolgotrajnejša in draga (mnenje geodeta) ter zato fizična delitev manj ugodna za solastnike, me zanima, ali bi sodišče verjetno sledilo predlogu vlagateljev, da se izvede civilna delitev nepremičnine? Ali nam lahko za ugodno in čim hitrejšo rešitev navedene situacije predlagate še kakšno drugo možnost? Hvala za odgovor

Imamo hišo  na  parceli z lepim pogledom na morje. Razmišljamo o prodaji  dela zemlje - 1200 m2, ki se nahaja pred hišo. Prvi se je javil naš sosed, ki je kot levi mejaš te parcele zelo zainteresiran za nakup.   Ključni problem: Vitalnega pomena nam je zavarovati pogled na morje. Razumemo da ne v celoti, vsaj delno pa vsekakor.  Zato bi v kupoprodajno pogodbo radi vpisali člen, da nam morajo pustiti delni razgled na morje, ki je na desni strani parcele.Torej lahko zidajo na levi strani do največ polovice parcele. To je pač naš pogoj za prodajo. Kako naj  čim bolj strokovno oblikujemo ta člen?

Pozdravljeni,Pred 4 leti sva s partnerjem sla narazen. Zivela v hisi, ki sva jo med najinim razmerjem skupaj urejala od 3. gradbene faze dalje. Hisa je bila last 1/2 mojega oceta in 1/2 matere. Ker je moj bivsi partner vlozil v hiso 2/3 denarja, smo se ze pred leti dogovorili, da je mati 1/2 hise z darilno pogodbo prepisala njemu, 1/2 je se danes last oceta. Ob razhodu sva pri notarju razelila 1/2 hise...recimo...dal mi je 15.000 eur s tem da sem se ostalemu odpovedala in zelela, da je to za sina. Namen je bil, da bi tudi po smrti oceta 1/2 hise bila za sina.Ampak po 4 letih so se pijavili problemi z bivsim partnerjem in se vec ne strinjamo za 1/2 hise last oceta....on hoce ta del odkupit oziroma niti se ne ve kaj zeli...ali nam lahko pravno svetujete kaj bi bilo najboljse za oceta, da naredi z 1/2 hise, da bi bilo za oceta najbolj ugodno? Nimamo namena it tja zivet....Najlepsa hvala in lp

Z 6.12.2021 sem po dedovanju v celoti postala lastnica vrstne hiše v predmestju Ljubljane. V hiši sta dve ločeni stanovanjski enoti. V eni sem živela skupaj z družino, v drugi pa sta bila pokojna starša. Ker moram do 1.12.2022 izplačati brata v vrednosti 56.000 € bi za ta znesek prodala 3/8 hiše hčerki in njenemu možu. Kolebamo med darilno in kupoprodajno pogodbo, ker nameravata  hči in mož najeti kredit bodisi za nakup ali adaptacijo.Sama prevzemam strošek advokata ali notarja (kar je ugodneje), ne vem pa kako je z davkom.Zadeva bi morala biti speljana najkasneje do konca avgusta, ker se s krediti zadeve kar precej zavlečejo.Prosim za nasvet ali naj vzamem notarja ali advokata. Vsekakor pa ne želim elitnih odvetniških imen. Ni mi problem, da je izven Ljubljane. Pomemben mi je korekten, zanesljiv in odziven strokovnjak.Hvala in lep pozdrav.Maja

Imela sem pogodbo o najemu stanovanja mojega srtica, kateri je že bil v domu ostarelih. Imam vse račune o plačevanju dodatka za dom ostarelih, kjer je bival. Umrl je in imamo zapuščinsko. Ali lahko uveljavljam povračilo plačevanja dodatka za bivanje v domu pri prodaji  njegovega stanovanja. Plačevala sem tudi vse stroške.